» News
“Uživajmo v (komunikacijski) raznolikosti!”
Kaj imajo skupnega kapučino, mojito in bazilika?
Ste morda že kdaj slišali za Sorano? Sploh nič čudnega, če niste. Sorano je namreč majhna vasica na jugu Toskane, kjer imajo starši mojega moža vikend hišico. Še vedno se spominjam, ko sem ga obiskala prvič. Vasica, ponosno ležeča na visoki pečini me je povsem očarala. Ozke ulice, kjer ima človek občutek, da hodi po labirintu, kamnite hiše, ki te v vročem avgustu potolažijo s prijetno osvežujočo notranjostjo in - Mario in njegova skutina pita. Pri Mariu sem se tudi naučila nečesa zelo pomembnega – o kapučinu.
V bar pri Mariu, ki je edini v vasi, sem stopila ob 19h, da poberem pito, ki sva jo naročila zjutraj. Tisti dan si še nisem privoščila odrešujoče skodelice kave in ker je Mario prisegal na Illy kavo se užitku niti slučajno nisem odrekla. Naročila sem kapučino. Mario me takrat še ni poznal, sklepal je, da sem “straniera” (iz tujine). Pogledal me je izpod obrvi in preveril: “Kapučino?” “Tako je!”, sem ponosno odgovorila.
Medtem, ko je Mariova soproga zavijala torto, sem sedela na njihovi terasi in srkala kavo. In potem je prišel Matteo, ki se je, na moje največje presenečenje, Mariu - opravičil. Za kaj že, rečete? Ker sem ob “nemogoči”uri, torej ob 19h naročila kapučino. “Kapučino”, me je podučil moj mož, “se pije do 11h dopoldne, zvečer pa pri nas raje pijemo aperitivo, ki ga postrežejo ob prigrizkih, da spodbudimo apetit za večerjo, ki sledi!” Razlago sem seveda vzela na znanje, vsi skupaj pa smo imeli dober razlog za koš smeha.
To je samo ena izmed prigod, ki so se mi zgodile, ne samo v Italiji, kjer živim, tudi drugod, saj sem obredla skoraj pol sveta. In vsaka prigoda ima svoj nauk o tem, kakšne prednosti ima raznolikost. Vedno se je mogoče naučiti kaj novega, če smo jo pripravljeni sprejeti kot prednost in ne oviro.
Sama tako na primer z veseljem opazujem hči, ko se igra z otroki različnih narodnosti. Včeraj, v parku, se je igrala z dvema deklicama iz Kitajske, na bazenu nas ponavadi pričaka Sonia, Američanka iz New Jerseyja, ki živi v Italiji s svojo družino. Konec tega meseca pa nas v Ljubljani čaka Rok.
Tudi v poslovnem svetu je podobno, kajne? Če potujete ali imate opravka s partnerji iz tujine, ali delate za mednarodno podjetje, potem verjetno sami najbolje veste, kako drugače je delati s kolegi iz Bližnjega Vzhoda ali pa Američani. Po mojih izkušnjah je že med Italijani in Nemci ogromna razlika, kajne?
Svet bi bil katastrofalno dolgočasen, če bi bili vsi enaki. Različne narodnosti, jeziki, navade, so samo nekatere od bolj očitnih razlik. Obstoje tudi druge, ki so morda manj opazne, vendar imajo prav tako enak učinek, če smo ga le pripravljeni sprejeti. In ponavadi ne stane prav nič.
Takšen način učenja sem ne samo vodila, tudi izkusila letos aprila v Benetkah na team-building dogodku, ki smo ga pripravili Amedeo, Matteo, Stefania in Mojca. Knauf, mednarodno razvejano podjetje je v Benetke pripeljalo ljudi iz Turčije, Irana, Velike Britanije, Nemčije, Srbije, Italije … da se uče drug od drugega. Z uporabo istih, vendar vseeno drugačnih (odtenkov) barv, ki zaznamujejo podjetje in so, kot pravim sama, odraz vsakega posameznika, so prispevali k skupnemu cilju - uspešno dokončani sestavljanki z logom podjetja. Neverjetna izkušnja, kjer kot trener sodeluješ in opazuješ teame, sestavljene iz ljudi, ki prihajajo iz različnih koncev sveta kako komunicirajo med seboj, z namenom doseči skupni cilj.
OK, sedaj pa je čas, da si privoščim osvežujoč mojito. Saj ga poznate, kajne? Prst ruma, rjavi sladkor, limeta, tonic, zdrobljen led in – sveži listi bazilike. Vsaj tako pravi moja tašča, zaprisežena Florentinka ☺: “Ne, to pa ni menta, to je vendar bazilika!” Tokrat si ga bom raje privoščila po kubansko. S svežimi listi mente, baziliko pa bom prihranila za kaj drugega.
