» News
Se pripravljate na govor?
Praktični napotki s primeri uporabe!
Predvidevam, da ste prebrali prvi članek ta temo javnega nastopanja, ki govori o premagovanju strahu pred javnim nastopanjem. Če je temu tako, potem je nastopil čas za nekaj povsem praktičnih predlogov. Vseeno pa se od strahu pred nastopanjem ne želim tako hitro posloviti ☺ V enem izmed naslednjih člankov vam bom s pomočjo nevrolingvističnega programiranja predstavila nekaj načinov, kako strah dokončno premagamo.
1. Brez opravičevanja na začetku!
Poglejmo najprej kaj najraje naredimo, ko stopimo na oder. Na vsak način se želimo »zavarovati«. Zavarovati, če nam bo govor oz nastop spodletel. Zato takoj na začetku krivdo raje zvalimo na nekoga ali nekaj drugega:
- Angleščino sicer uporabljam bolj redko, a bom vseeno skušala predstaviti …!
- Prepričana sem, da si marsikdo od vas želi, da bi bil v tem trenutku nekje drugje, vseeno pa vas prosim …
- Ker vem, da vas priganja čas, bomo zelo na hitro preleteli glavne točke …
Povsem neprimerni začetki.
Da ne bom preveč ostra … Z nekaj znanja, koristnih napotkov, vaje in vztrajnosti lahko omahljiv, boječ in neprepričljiv nastop spremenimo v pravi rafal, kjer vsak naboj zadane bistvo.
2. Kako je z vprašanji!
V predhodnem članku smo spregovorili o Q&A, delu prezentacije, ki se pojavi v zaključku. Tokrat pa želim opozoriti na dejstvo, da vam lahko občinstvo začne postavljati vprašanja že prej. Posebej, če je vaš nastop zanimiv, dobro pripravljen, podkrepljen z zanimivimi informacijami.
Ker lahko zapleteno vprašanje ali prepogosta vprašanja zmotijo potek nastopa ali prezentacije, zmotijo vas, predvsem pa poslušalce, je bolje kompleksna vprašanja pustiti za Q&A session. Dopustimo vprašanja, ki se nanašajo na slabo razumevanje povedanega, npr:
Oprostite, ste rekli pet ali devet odstotkov?
Vprašanje kot na primer:
Mojca, samo eno hitro vprašanje … Rekla si, da … Na delavnici prejšnji teden pa je nek drug predavatelj rekel, da … Lahko to mao razložiš?
V takih primerih odgovorim v naslednjem smislu:
Pričakovala sem, da mi bo nekdo zastavil takšno vprašanje. Predlagam, da se o tem pogovorimo v samem zaključku. Bo tako v redu?
3. Razgibajte svoj govor oz nastop.
V nadaljevanju vam predstavljam nekaj praktičnih napotkov, ki jih lahko uporabite z namenom, da vsebina zveni bolj zanimivo, bolj pritegnete občinstvo in dosežete večji učinek s svojim nastopom.
a) Retorična vprašanja
To so vprašanja na katera ne pričakujemo odgovora. Namen retoričnih vprašanj je, da nanje občinstvo odgovori samo, odgovor pri tem je očiten (Kdo bi sploh lahko to delo opravil bolje?) oziroma, da pri poslušalcih vzbudijo zanimanje oz jih spodbudijo k razmišljanju (Če se tega ne bomo lotili sedaj, kdaj pa se bomo?).
Uporabite jih lahko tudi, da:
- na izviren način predstavite svojo idejo
- To je že tretje leto zapored, da nam je uspelo povečati prodajo. Kako nam je to uspelo?
- Na Balkanu se odpirajo neverjetne poslovne priložnosti. Kaj pa je potrebno vedeti, če želite uspešno poslovati z njimi?
- Dejstvo je, da smo zaspali. Naši produkti so postali manj konkurenčni. Kje je rešitev? Rešitev je v produktu, ki smo ga razvijali več kot leto dni, ki je … in je ciljni publiki dostopen po povsem pristopni ceni.
- izjavi dodate čustveni naboj
- Vprašanje pri tem je: »Kako majhno JE tveganje?«
- Kako prepričan pa SEM, da smo to sposobni narediti?
b) Dramatična nasprotja
V zgodnjih sedemdesetih letih je bilo tukaj močvirje.
Danes pred vami stoji eden izmed največjih in najuspešnejših zabaviščnih parkov na svetu.
Javni nastop ni namenjen vam.
Javni nastop je namenjen njim, vašemu občinstvu.
c) Trojice
Tri informacije so največ kar si lahko poslušalci zapomnijo v danem trenutku. Pri tem si velja zapomniti, da je ponavadi zadnja informacija tista, ki ima največjo težo.
- Po čem so znane naše trgovine? Boljša storitev, večji popusti – nižje cene.
- Za kaj sploh gre pri tem produktu? Biti seksi, spogledljiv, biti – ženska.
d) Izstrelite rafal
Pri predhodni točki smo omenili, da so tri informacije največ, kar si povprečni poslušalec lahko zapomni v danem trenutku. Če dodate informacijo ali dve, se le-te lahko pozabijo. Če pa namesto štirih ali petih nanizate sedem ali osem, si vseh zagotovo ne bodo zapomnili, to pa niti ni vaš namen. Namen rafala je ustvariti in pustiti vtis.
Kaj ja naš namen? Prodati več, drži? Zakaj torej ne nadgradimo mnenja, ki ga imamo o ženski, kot naši zvesti stranki? Zakaj si je ne predstavljamo kot SENZIBILNE, ČUSTVENE, MAVRIČNE, POPOLNE, ODLOČNE, ZMAGOVITE – EDINE?
e) Skrajšajte - poenostavite stavke.
Velja pravilo, da je krajše in enostavnejše lažje razumljivo. Drži pa tudi, da raba namerno kratkih stavkov, podobno kot rafal, pri občinstvu pusti nezamenljiv vtis.
Primerjajmo:
Daljše:
Je v tej točki najboljše, da povsem reorganiziramo dostavo? Bojim se, da ne bo šlo, ker za to nimamo dovolj časa.
Simplified:
Reorganizirati dostavo? Ne bo šlo. Ni časa.
4. V zaključek govora vključite dovolj patosa (čustev).
Zaključek govora ne vključuje nekih novih informacij, ki lahko poslušalce tik preden zapustite oder povsem zmedejo. Zaključek zato raje povzema in na poslušalce naslovi še zadnjo prošnjo, da pritrdijo vašemu mnenju. Brez čustev vam ne bodo ugodili.
Spodaj predstavljam zaključek, ki sem ga uporabila pri svojem nastopu na konferenci, kjer so bili med udeleženci večinoma odgovorne osebe za izobraževanje iz privatnega in javnega sektorja:
Čeprav živim v Firencah, v Italiji, uporabljam Gorenjev pralni stroj, kupujem v Ikei, ki jo je zgradilo slovensko podjetje Trimo in nazdravim s kozarcem belega vina iz SV Slovenije, za katerega moj tast, strastni sommelier pravi, da je predobro za ta svet.
Nisem samo ponosna, da takšno znanje imamo, ponosna sem na to, da ga izvažamo. Z vašo pomočjo.
Za treninge javnega nastopanja, vas vabim na mi pošljete mail ali kliknete tukaj za pripravo vsebine po vaši meri.
